Omemba: Dubravka Stojanović

»Na banketu v Londonu je britanski diplomat Paddy Ashdown sproščeno vprašal hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, ali drži, da sta s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševićem risala delitev Bosne.«

»Muzej90 smo ustanovili z namenom, da zapustimo devetdeseta leta (nasmešek).«

»Ni se zgodilo, ker imamo v večini držav še vedno oblasti, ki so bile na položajih v devetdesetih.«

»To je težek proces, ki zahteva veliko volje, da se to vprašanje zastavi.«

»To je težava, ker so oblasti ostale enake, kot so bile v 90. letih.«

»Ljudje doživljajo zelo čustvene reakcije.«

»Hoteli smo izzvati čustva – to je sporočilo muzeja.«

»Eden ključnih trenutkov devetdesetih let je seveda obleganje Sarajeva.«

»Pogosto rečemo, da smo bili v devetdesetih s temi idejami avantgarda.«

»Zame je zagotovo najbolj boleča zadnja soba, ki se imenuje Sreča.«

»Pomembno je vedeti, da je zahvaljujoč haaškemu sodišču organizirano posilstvo med vojno postalo vojni zločin.«

»Ashdown je nadaljeval z vprašanji: komu pripada Sarajevo, komu Banjaluka, kaj dobijo Srbi, kaj Hrvati.«

»Srbska reakcija na slovenski referendum je bila, no, vidite, rušijo Jugoslavijo, mi jo bomo branili.«

»Jugoslavija je bila v 80. letih hud bolnik. Kakšna je bila njena bolezen – že tu se niso strinjali, kaj šele o tem, kako jo zdraviti.«

»Odnose v regiji zahodnega Balkana bo težko obnoviti, če ne naredimo uvida v Jugoslavijo, kaj je kot zgodovinski projekt pomenila za narode, ki so živeli v njej.«

»Najverjetneje bi Jugoslavija razpadla tudi brez vojn, a brutalnost zagotovo definira eno stran v konfliktu, to je Srbija.«

»V knjigi imamo zgodovinski diskurz, ki jasno pokaže, da ni vse vodilo v tragedijo.«

»Prvič, bilo bi nemogoče, da bi se v Zagrebu odvil takšen dogodek na 29. november, in, drugič, uvodoma ste govorili o skupni državi.«

»Jugoslovanska ljudska armada je bila sedma republika v Jugoslaviji. Ni imela političnega nadzora, predstavljala si je, da je zadnji branik Jugoslavije.«

»Namen zgodovinskega revizionizma je ohranjati stare in ustvarjati nove mite, krepiti stereotipe, razpihovati predsodke in sovraštvo do sosedov.«

»'Mi' smo vedno žrtve in 'drugi' so krivi za vse. S samoviktimizacijo se ustvarja paranoidna zgodovinska zavest, ki žrtev osvobaja vseh moralnih ozirov in spodbuja željo po maščevanju.«